V tednu, ki je minil, se je tudi uradno začelo prenovljeno tekmovanje v Ligi NLB. Prvi krog je prinesel obilo napetosti in že nakazal obrise sezone, za katero se zdi, da bo polna preobratov. Favoriti so se spopadli z nepričakovano trdim odporom nasprotnikov, na drugi strani so tudi na papirju skromnejše zasedbe presenetile z drznimi igrami. Bodo velikani v nadaljevanju prepričljivejši in bodo potrdili svojo moč? Bodo ekipe, ki še iščejo prave odgovore, le-te tudi našle? Sodeč po videnem nas čaka razburljiva sezona, polna nepredvidljivih trenutkov in napetih bojev. To pa je za razvoj slovenskega rokometa naravnost odlično.
TREBANJSKI LEVI SEZONO ODPRLI PO ŽELJAH
Otvoritvena tekma lige med RK SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica in RK Trimo Trebnje v Ivančni Gorici je postregla z vsem, kar si lahko ljubitelji športa želijo in čeprav so se pričakovanja vrhunske forme še mešala z začetno nervozo, je uvod v ligo dal jasno vedeti, da nas čaka sezona, polna strasti in nepredvidljivih razpletov.
Atmosfera v stiški osnovnošolski dvorani, ki jo vedno ustvarijo navijači domačega moštva, je bila odlična. Sviševcem, ki jih pestijo številne poškodbe; spomnimo, že dlje časa se s poškodbo kolena spopada Simon Vidmar, zaradi bolezni je manjkal Domen Košir, poškodbo kolena je staknil tudi novinec v vrstah SVIŠ-a Luka Rozina, domači strateg Aleksander Polak pa ni mogel računati še na enega novinca – Matica Ravnikarja, ki ni saniral poškodbe zadnje lože. Kljub zdesetkani ekipi moštvo SVIŠA ni prišlo na parket z belo zastavo – še več, do konca 1. polčasa so dostojno držali korak s favoriziranimi Trebanjci. Sviševce že od nekdaj krasi hitra in kombinatorna igra v napadu, ko se ne komplicira, ko žoga hitro kroži okrog gostujoče obrambe, zaradi česar obramba zamudi in se napadalcu ponudi priložnost za gol. Tudi levi so v obrambi večkrat zamudili in nato ni prišlo do podvajanja, to pa so domačini seveda izkoristili v svoj prid. Na drugi strani so sviševci pravočasno pristopali k nasprotniku, spridoma podvajali in v branjenju svojega gola storili več agresivnih prekrškov, s čimer ne dovoliš nasprotniku razvoja igre. So pa imeli Trebanjci razpoloženega Jako Soršaka, ki se je izkazal kot odlična okrepitev, saj je zanesljivo zadeval z 9 metrov, ko je obrambnega igralca prevaral s svojim nevarnim in nepredvidljivim strelom iz koraka. Trebanjcem so šle na roke tudi tehnične napake, ki jih je domača ekipa naredila proti koncu 1. polčasa in se je zdelo, da jim pojenjajo moči. Iz hitrih protinapadov so si Trebanjci priigrali tudi 4 zadetke prednosti, ob polčasu pa so rokometaši SVIŠ-a uspeli zmanjšati razliko na -3.
Tudi začetek 2. polčasa bistvene spremembe v igri ni ponudil . Tehnične napake, predvsem slabe podaje domačinov so se vrstile, kar so izkoristili trimovci, dokazali svojo učinkovitost iz protinapadov in vodstvo povišali na velikih +7. Kakor sem bil navdušen nad izkoristkom protinapadov, me je zmotila uspavanost, da ne rečem nonšalanca ob takšni prednosti. Kaj se je v tistem trenutku zgodilo v njihovih glavah? So mislili, da se je igralni čas že iztekel? So bili z mislimi že pri evropskem nasprotniku? Padec v igri so sviševci izkoristili in se v zaključku tekme spet približali na 3 zadetke. Igra domačinov je bila sproščena, kot bi se zavedali, da tekme sicer ne morejo povsem obrniti v svoj prid, da zdaj pa igrajo samo za užitek in da lahko tekmecu dokažejo, da so tudi v okrnjeni zasedbi trd oreh. Sprašujem se celo, kako bi bilo, če bi tekma trajala še 5 minut. Bi lahko prišli do izenačenja, če že ne do popolnega preobrata? Po mojem da. In kako bi bilo, če bi sviševci igrali v polni postavi? Na koncu so 2 točki na račun vknjižili Trebanjci (27:30).
Rokomet je po mojem mnenju ena redkih moštvenih iger, ki jo lahko poleg že tako ohlapnih pravil (npr. igralni čas v napadu) s svojimi sodniškimi odločitvami preveč zaznamuje sodniški par. Kako sem sam videl sojenje dvojca Backović-Palačković? V kar nekaj primerih bi sam s piščalko v ustih zapiskal drugače in da ne bi bil preveč subjektiven, sem si sporne trenutke še enkrat v miru ogledal tudi doma. Presenečen sem namreč bil, da se kar nekajkrat nista odločila zapiskati očitnih »korakov« na eni in drugi strani. Sam bi tudi dvakrat dosodil dvominutno izključitev na strani Trima (Grumov strel in vlečenje za roko, Grbićevo zaustavljanje Ključanina, ko sta sodnika sicer piskala najstrožjo kazen, izključitve zaradi porivanja igralca ob strelu pa ne). Sam bi kolebal med dvominutno kaznijo, če ne celo kar rdečim kartonom, ko je sviševa obramba nevarno odrinila Miklavca na skoku. Morda se tekmovalni premor pozna tudi sodnikom, vseeno pa zagovarjam dejstvo, da je potrebno igralce pred nevarno igro zaščititi.
KRKA SE JE POIGRALA RIBNICO, SLOVAN DO ZMAGE V SLOVENJ GRADCU TEŽJE OD PRIČAKOVANJ
V 1. krogu Lige NLB nam sta se pomerila še dva dolenjska rivala, in sicer MRK Krka in RD Riko Ribnica.
Začetek tekme je bil dokaj izenačen, dokler nista sodnika Jože Humek in Rok Škvarč v 8. minuti zaradi nevarne igre v obrambi izključila gostujočega igralca Jako Ðekića. Ko sem si sporni trenutek večkratnih ogledal na videoposnetku, se je zdelo, da je do udarca obrazu domačega krožnega napadalca Dina Raše prišlo nenamerno. Ðekić je bil v obrambi tako osredotočen na Stanojevića v napadu, da ni opazil pivota Krke, ki je na njem želel postaviti blok. Ob refleksu, ki ga je obrambni igralec naredil, ko je mislil, da bo Stanojević vrgel, je dvignil roke, v tistem času pa je na boku začutil Raša in nehote ob spuščanju rok s komolcem le-tega tudi zadel po obrazu. Tudi po reakciji Ðekića ob storjenem prekršku se je opazilo, da tega ni storil namerno, saj je obstal ob ležečem Rašu, medtem ko se je igra nadaljevala kljub prekršku. Sodnika sta se po ogledu videoposnetka odločila, da bosta Ðekića kaznovala z rdečim kartonom. Po mojem mnenju je bila to prehuda kazen in mnenje je z mano delil tudi komentator prenosa na RZS TV. Mislim pa, da je vsak kontakt po obrazu potrebno kaznovati z 2- minutno izključitvijo, zato bi bilo v tem primeru le-to edino primerno.
Od 8. minute dalje se je igra Ribničanov povsem razpadla, kar je po tekmi priznal tudi glavni strateg suhorobarjev Borut Maček. Njihov napad je bil prepočasen, nenatančni streli ter tehnične napake zaradi padca koncentracije pa so bile voda na mlin gostiteljem, ki so iz hitrih protinapadov kaznovali prepočasno vračanje gostov v obrambo. Tako so krkaši že ob koncu prvega polčasa Ribničanom uspeli pobegniti na 6 zadetkov razlike (17:11).
Igra v 2. polčasu je bila skorajda negledlijiva. Krka je še dodatno stopila na plin in izkoriščala napake nasprotnika ter z vodstvom za +13 skoraj 20 minut pred koncem tekme dala vedeti, kdo je gospodar na parketu dvorane Marof. Ribničani, ki so tekmo odigrali brez bolnega Brina Cimermana ter poškodovanega Klemna Pogorelca nikakor niso našli motivacije, da bi svoj poraz vsaj malce omilili. Ta dan jim pač nič, česar so se lotili, ni uspelo. Pri gostih ni bilo videti nobene energije, spodbujanja med seboj ni bilo, igralci se niso niti »pošiljali nekam« zaradi slabe igre v obrambi, ker v napadu ni bilo dobre podaje ali zaradi toliko zgrešenih strelov. Tudi take tekme so del rokometa. Gostje bodo morali poraz s kar 11 golov razlike (32:21) hitro pozabiti in v glavah narediti »reset sistema«, če bodo hoteli resno konkurirati ostalim prvoligaškim ekipam, kar se od Ribničanov tudi pričakuje. Kljub porazu so zame sila neugoden nasprotnik in sploh na domačem parketu znajo in zmorejo povzročati težave tudi največjim.
V Slovenj Gradcu sta v tamkajšnji športni dvorani, prav tako v petek, v novo sezono krenila tudi RK Slovenj Gradec in RD LL Grosist Slovan.
Prav to srečanje sem pričakoval (in gotovo nisem sam) z velikim zanimanjem. Trdoživi Korošci bi lahko prekrižali načrte tudi ekipi, ki jo poznavalci rokometa v letošnji sezoni postavljajo na sam vrh. Veliko pričakovanje na obeh straneh se je kazalo tudi v rezultatu, saj je semafor po 5 minutah igre kazal 1:1, po 10. minutah pa 3:3. Do konca 1. polčasa si je Slovan priigral prednost 2 zadetkov, na to pa so vplivale tudi tehnične napake domačinov (11:13).
2. polčas so odločneje in predvsem bolj zbrano v obrambi začeli rokometaši Slovana. Čvrstejša obramba jim je omogočila, da so nasprotniku povzročali preglavice v napadu, streli Korošcev so bili neizdelani, v vratih se je izkazal tudi Nebojša Bojić in gostom so se ponudile priložnosti za doseganje lahkih zadetkov iz protinapadov. Tako se se oddaljili najprej na +4, v nadaljevanju tekme pa celo na +6, kar je bila tudi najvišja prednost RD LL Grosist Slovan. Kdor je kadar koli igral v Slovenj Gradcu, ve, da za domačine tekme ni konec, dokler ni konec. Po črnih minutah so uspeli zbrati svoje misli in si s kolektivno igro v napadu ter z agresivno obrambo uspeli priigrati upanje na to, da bi Zormanovemu Slovanu odščipnili vsaj točko, saj so zaostajali le še za zadetek. Za kaj več kot za misel na vsaj remi je zmanjkalo koncentracije, Slovanovi rokometaši pa so se v izdihljajih tekme uspeli oddaljiti na varne 3 gole prednosti. S takšno razliko se je srečanje tudi končalo (24:27).
DO ZMAG TUDI CELJE IN KOPER, PRESENEČENJE V ŠKOFJI LOKI
Do zmage je v domačem, a skoraj praznem Zlatorogu prišlo RK Celje Pivovarna Laško.
Moram priznati, da me je kar malce zabolelo, ko sem videl, da so tribune v hramu slovenskega rokometa skorajda prazne. V Celju se več kot očitno pozna, da so rezultati tisti, ki polnijo dvorano. Celje doživlja neke vrste trasformacijo in iskreno si želim, da bodo vsi, ki tam delujejo, delovali v prid rokometa. Naj se pusti rokometnim strokovnjakom, da opravijo svoje delo, in naj se (čeprav je to skorajda nemogoče) ljudje z denarjem kot tudi tisti, ki sedijo v raznih odborih in nimajo kaj veliko skupnega z rokometom, pomaknejo v ozadje. Samo želimo si namreč lahko, da bo Celje spet postalo okolje, kjer tradicija, ponos, ime in zgodovina kluba nekaj veljajo, da bo ustvarilo takšne (predvsem domače) rokometaše, ob katerih se bo oblikovalo zdravo jedro ekipe, ki bo spet krojila ne samo slovenski, ampak tudi evropski vrh. Igrati za Celje je bil pred leti cilj malce starejših igralcev, kot sem bil sam, igralcev moje generacije in morda malo mlajših. Tako po mojem mnenju mora biti. Celje mora v trenutni situaciji igralce, če se Celje želi vrniti na pota stare slave, zadržati v klubu. Po vsaki sezoni ne sme priti do razprodaje kadra, pa čeprav bi se z izkupičkom polnil klubski račun. Mladim rokometašem, ki so bili v zadnjem času na vrat na nos porinjeni pred velike preizkušnje in se borili za klubske barve, lahko samo zaploskamo. Faza »rebuildinga«, kot bi rekli v Ligi NBA, z novim trenerjem Paulom Jorgem Pereiro naj obrodi sadove. Potrebno jim je le dati čas, vlagati v njih in jih na novi poti podpreti.
A vrnimo se nazaj na parket dvorane Zlatorog. V 1. polčas so bolje stopili Celjani, ki so v uvodnih 10 minutah izkoristili napake gostov ter povedli za 3 zadetke, vodstvo pa so do konca prvega dela povišali na +4 (17:13). Zmotili ju nista niti izključitvi Alexa Bognarja in Žige Mlakarja. Ko sem tekmo spremljal na kanalu Sportklub, si prekrška nisem mogel natančno ogledati (stranska kamermana, ki snemata pokrivne kadre za počasne posnetke, sta očitno zaspala in trenutka, ko je Bognar po obrazu udaril Pungartnika, nista uspela ujeti). Vse skupaj je izgledalo, kot da je madžarski novinec v dresu Celja gostujočega igralca iz Ormoža Pungartnika le držal in ga odrival s strani. Dogodek sem na socialnem omrežju ovrednotil kot sodniško napako. Po ponovnem ogledu tekme, tokrat s kanala RZS TV, in potem, ko sem si situacijo večkrat ogledal, pa se je izkazalo, da sta sodnika Bognarja izključila povsem upravičeno. Enaka sankcija je čakala tudi Mlakarja, ki je v obrambi krenil nad Pungartnika in ga udaril po obrazu.
V 2. polčasu so se gostje, ko so vsi pričakovali zmago Celjanov, vrnili v igro za točke. Hitri in strelsko učinkovit Gašper Pungartnik in z 12 obrambami na tekmi odličen vratar Filip Ranfl sta bila ena izmed glavnih krivcev, da so vinarji izkoristili vsako luknjo v celjski obrambi in ubranili vsak napad domačih ter v 44. minuti prišli do svojega prvega vodstva na tekmi. Gostje so povedli celo za +3, v končnici tekme pa so si privoščili narediti nekaj napak v napadu in obrambi, zaradi česar so se jim domačini približali in je bila tekma napeta do samega konca. Po nespretnosti Šuleka, ko je bil zaradi prekrška nad Makucem izključen, je luknjo v obrambi s krila izkoristil Luka Perić in zadel za zmago pivovarjev.
Iz tabora RK Gorenje Velenje so po odigranem srečanju z RD Urbanscape Loka povedali, da jih igra Loke ni presenetila. Sam dodajam, da jih je gotovo streznil končni rezultat, ki je v resnici presenetil tudi nas, rokometne navdušence. To je dokazal tudi izenačen prvi del srečanja. Vodstvo je sicer na začetku pripadlo Velenjčanom, prednosti 2 zadetkov pa jim ni uspelo povišati. Z igro, kot jo je Loka prikazala v domači dvorani Poden, praktično ni bilo mogoče, da bi si gostje priigrali občutnejšo prednost. Škofjeločani so jim uspeli parirati z odlično igro v obrambi in ob koncu 1. polčasa celo priti do vodstva za +2 (14:12).
Tudi v nadaljevanju so igralci Loke igrali enostaven rokomet (hitro kroženje žoge okoli obrambe, kjer nastane višek, se ga izkoristi in zaključi s strelom). Učinkovito so izkoriščali krilna igralca, saj sta zadevala Mark Batagelj in Andrej Dolenc in domači so vodstvo še povišali na +3. A če so le-ti napad dobivali po širini, so bili gostje učinkoviti zaradi hitrih protinapadov, ko so kaznovali napake gostiteljev in se po izenačujočem zadetku Tilna Sokoliča vrnili v igro za zmago. Dramatična končnica se je nadaljevala še z zadetkom Aljaža Jesenka, a je za izenačenje na 26:26 poskrbel otrok RD Urbanscape Loka v dresu os Urban Pipp. V izdihljajih tekme sta imele obe ekipi priložnost za zmago, a so brez priložnosti za strel po slabi podaji Emirja Taletovića najprej ostali Velenjčani, Škofjeločanom, ki jim je preostalo zadnjih nekaj sekund, pa ni uspelo sestaviti podaje, ki bi jih pripeljala do priložnosti za zadetek. Tako sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom in z delitvijo točk.
Z zanimanjem smo lahko tudi spremljali tekmo 1. kroga Lige NLB med RD Koper in povratnikom med elito RK Misteral Krško. Goste je pred začetkom sezone okrepil krožni napadalec Domen Sikošek Pelko, ki je v svoji karieri igral v Trebnjem pa tudi za evropska velikana Vardar in Flensburg Handewitt. Z njim so Krčani pokazali jasne namere po obstanku v ligi, kar so v nekaterih delih srečanja pokazali tudi proti Koprčanom. Ti so si po dveh obrambah Marina Ðurice in zadetkih Karla Kligla ter Amirja Bašića v uvodu tekme uspeli priigrati vodstvo 2 zadetkov, novinec v Ligi NLB pa je uspel izničiti prednost domačinov za +3 in celo povesti. Vodstvo gostov je bilo sicer kratkega roka. Koper si je uspel priigrati prednost 3 golov in z njo oditi na odmor.
2. polčas je na eni strani pokazal, da ima Krško »krajšo klop«, pri domačinih pa je višanje prednosti omogočil tudi domači vratar Marin Ðurica, ki se je izkazal s kar 16 obrambami, ki jih je izkoriščal Sandi Muminović, ki se na poziciji desnega zunanjega zelo dobro znajde. Če ne bi imeli Primorci v vratih tako razpoloženega vratarja, menim, da bi bilo Krško povsem enakovreden tekmec Kopru, saj so Krčani precej preprosto prihajali do viškov, ko so raztegnili koprsko obrambo, zmanjkala pa jim je natančnosti pri zaključnih strelih. Zmaga z rezultatom 34:27 je tako ostala v Kopru. Ekipa Krškega me je kljub porazu za -7 s prikazano igro pozitivno presenetila. Čeprav kratkotrajno vodstvo v 1. polčasu in lepe priložnosti v 2. sta pokazatelj, da Krčani resno mislijo s tem, ko so si za cilj zadali obstati v 1. ligi. Sam po videnem mislim, da so tega Posavci sposobni.
Kot sem pričakoval, je že 1. krog Lige NLB postregel z zanimivostmi. Vlogo favorita so sicer upravičili Trimo, Slovan in Celje, za zmago pa so se vsi morali pošteno potruditi. Nepričakovano se je opeklo in to je še en dokaz, da nas čaka razburljiva sezona.
Nov krog najelitnejšega slovenskega klubskega tekmovanja prinaša nove zanimive dvoboje. Derbi kroga bo zagotovo v Rdeči dvorani, kjer se bosta pomerila RK Gorenje Velenje ter RD LL Grosist Slovan, favorita za osvojitev naslova prvaka v letošnji sezoni. Tudi v Krškem bomo priča zanimivemu dvoboju med RK Misteral Krško in RK SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica. Zanimivo zna biti tudi v Ribnici na srečanju med RD Riko Ribnica in RK Celje Pivovarna Laško, medtem ko bo pri RD Urbanscape Loki gostovala MRK Krka. Trimovci bodo v svoji dvorani gostili neugodne Slovenj Gradčane, v Ormožu gostujejo Koprčani.
Sam nestrpno čakam prav tekmo v Velenju, ki nam bo zagotovo postregla z visokim tempom, strastno igro ter nepopustljivostjo na obeh straneh. S kakšnimi taktičnimi poslasticami nam bosta postregla trenerja Jovičić in Zoprman? Kako bodo svojo vlogo pod pritiskom odigrali ključni igralci? Kdo bo postal junaki večera? Pričakovanja so velika.