Tokrat bom v uvodu v komentar pozornost namenil temi, ki zaobjema tudi rokomet. Ne, na vašo in na mojo srečo ne bom govoril o politiki, čeprav se velikokrat sprašujem, koliko je ta prisotna tudi v rokometu … Govoril bom namreč o športu kot celoti, s katerim se ljudje ukvarjajo profesionalno ali rekreacijsko ali pa ga zgolj navdušen o spremljajo ali podpirajo.
V sklopu študija sem praktično izobraževanje kot pogoj za napredovanje v višji letnik opravljal pri znanem slovenskem fotografu. Med drugim sem pri njem opravil tudi delo asistenta fotografa, ko je le-ta fotografiral ženska oblačila – pajkice. Priznam, tisti dan je bilo zelo zabavno, saj smo se ob delu lahko še družili z nekom, ki je bil zagotovo veliko lepši od vseh nas. Takrat sem še aktivno treniral rokomet in v nekem trenutku me je manekenka vprašala, kaj me pri tekmovalnem športu tako privlači. Povedala je, da me ne razume, da ne razume, zakaj tako uživam v mukotrpnih treningih, v fizičnem in psihičnem trpljenju, z namenom doseganja najboljših rezultatov. Sam sem odgovor našel v dobrem občutku, v energiji, ki mi ga šport daje, v povezanosti s skupino, v pomenu utrujenosti, da se pozabijo drugi manj pomembni problemi. In seveda v lastnem in ekipnem uspehu. To je razumela, sledilo pa je vprašanje o gledalcih, o tistih, ki spremljajo šport. Spraševala se je, kako lahko mnogi uživajo, ko nekdo drug trpi, da bi dosegel cilj. Ob uspehu se izkažejo »športni navdušenci«, priča smo ekstazam veselja, splošnemu rajanju, sprejemom itd. Kaj pa, če je športnik neuspešen? Zakaj sledi skorajda javni linč? To mi je takrat dalo misliti.
Že v času antične Grčije so zmagovalce okitili z lovorovim vencem, jim v čast postavljali kipe ali pa so njihove podobe prikazali na lončenih vrčih. Na poražence so pozabili. V starem Rimu so se gladiatorji za zabavo gledalcev borili za življenje. Doletela jih je tudi smrt. Je danes kaj drugače?
Tako, kot je v starem Rimu vladar poražencu določil usodo, športnikom danes marsikdaj usodo krojijo – sodniki. Tekma se lahko razvije brez kakšnega od športnikov ali brez trenerja, brez sodnika se ne more. Mnogi delivci pravice si tak naziv, ki je povezan z besedo pravica, tudi zaslužijo. Morda se spomnite karizmatičnega italijanskega nogometnega sodnika Pierluigija Colline? Ta si je s svojim delom, s hitro in pravično presojo v najtežjih trenutkih tekem, tudi s svojo karizmo, med igralci in trenerji prislužil renome. Da bi nogometaši njegovim odločitvam ugovarjali, je bila redkost. Leta 2015 je bil v Naishmitovo košarkarsko hišo slavnih sprejet sodnik Dick Bavetta, ki je v ligi NBA odsodil več kot 2600 tekem. V rokometni zgodovini sta bila spoštovana slovenska sodnika Štefan Jug in Herbert Jeglič, ki veljata za začetnika svetovno uspešne slovenske šole rokometnih sodnikov. Sledili so jima Leon Kalin in Enes Korič pa Janko Požežnik in Darko Repenšek ter Nenad Krstič in Peter Ljubič ter v današnjem času David Sok in Bojan Lah. Kaj pa drugi? Kateri sodniški par prepriča s svojo karizmo, s preudarnostjo in poštenostjo?
Ko se o rokometu pogovarjam z običajnimi športnimi navdušenci, jih večina meni, da gre za dinamičen, moški šport, velika večina pa jih je na koncu (poleg ohlapnih pravil) razočarana zaradi dela sodnikov in delegatov. Sam sem se vedno ogradil od komentiranja sodniških odločitev, saj so me tako trenerji kot tudi doma starši naučili, da moram za neuspeh najprej poiskati napake pri sebi in ne pri drugih. Tudi zaradi tega mi ob izgubljenih tekmah ni všeč, ko navijači za neuspeh ekipe okrivijo sodnike in njihovo delo. Kolikokrat se npr. vprašajo, koliko žog je njihova ekipa izgubila zaradi lastnih napak ali pa koliko golov so zaradi slabe obrambe prejeli? Konec koncev pa – tudi sodniki so samo ljudje in tudi oni kot igralci delajo napake. Res pa je, da lahko tako sodniki kot delegati krojijo potek tekme, ob tem pa se sprašujem, ali in kako čutijo posledice za svoje ravnanje.
SODNIŠKE ODLOČITVE, KI BURIJO DUHOVE
Odličen primer takšnega posega v dogajanje na parketu predstavljata 2 tekmi, ki sta se odigrali pod okriljem EHF. Prva takšna je tekma, ko je RK Celje Pivovarna Laško marca 2017 v Ligi prvakov gostoval pri sosedih v Zagrebu in tudi zaradi nelogičnih sodniških odločitev beloruskega para tekmo izgubili s 23:21. UO celjskega rokometnega kluba se je po končani tekmi z javnim pismom na svoji spletni strani in v medijih obrnil na Michaela Wiedererja, predsednika EHF, v želji po koreniti spremembi in odpravi številnih perečih problemov modernega rokometa. Tega, ali je predsednik EHF pismo sploh prebral in ali se je o tem še kaj razglabljalo, če ne tudi reševalo, ne ve nihče. (Pismo je dostopno na portalu Žurnal24: https://www.zurnal24.si/sport/celjani-poslali-pismo-predsedniku-ehf-287386#google_vignette )
Drugo srečanje, ki ga ne morem pozabiti zavoljo evidentnega vplivanja sodnikov na potek igre, je tekma z EP leta 2018, ki jo je slovenska moška reprezentanca prav tako v Zagrebu odigrala proti Nemčiji. Odločitev litovskega sodniškega para Gatelis-Mazeika, ko sta v zadnji sekundi zaradi oviranja izvajanja centra izključila Blagotinška in Nemcem dosodila sedemmetrovko, je poleg navijačev tako močno razjezila tudi takratnega selektorja Vujovića, da je kar sam stopil med vratnici in skušal braniti strel s 7 metrov, pozneje pa je na novinarski konferenci povedal, da še sama nista vedela, kaj bi piskala in sta si zato pravilo izmislila. O kakšnih sankcijah ne za sodnika ne za delegata srečanja se v javnosti na glas ni govorilo, saj so očitno zadevo rešili znotraj organizacije EHF. Da bi danes omenjeni sodniški par sodil na tekmah pod okriljem EHF, ne slišimo. Morda je to posledica tiste zmede, škoda pa je bila našim rokometašem narejena – in ne tudi popravljena.
O sodniških odločitvah se še danes razpravlja praktično po vsakem odigranem krogu ligaškega tekmovanja. Burno je bilo tudi tokrat. Po informacijah, ki sem jih dobil, so svoje nezadovoljstvo nad sodniškim delom po srečanju z RK Celje Pivovarna Laško v Novem mestu izrazili krkaši, ki so v izdihljajih tekme uspeli izenačiti (30:30), v zadnjih sekundah pa so gosti po golu Luke Perića zmago odnesli v Celje. Pripisan zadetek za zmago je po mojem mnenju (in kar je razvidno tudi s posnetka) dosežen v neskladju z rokometnimi pravili. Celjski rokometaš je namreč prečkal sredinsko črto pred sodniškim žvižgom za izvajanje centra in bil globoko v polju krkašev, delivca pravice pa Celjanov nista vrnila nazaj na sredino igrišča, da bi korektno izvajali podajo. Menim, da sta s to odločitvijo domačine oškodovala, saj so namesto osvojene točke za remi tekmo izgubili. Sekretar novomeškega kluba Gregor Šuštaršič se je o tem razpisal na omrežju Facebook. Sprašujem pa se, zakaj novomeški klub v tem primeru ni odreagiral, zakaj ob dokazu niso vložili pritožbe na pristojne organe RZS. Mar ni takšno komentiranje le mlatenje prazne slame?
Po informacijah, ki sem jih dobil, pa so se po odigrani tekmi z RK Slovenj Gradec nasprotno odločili ravnati v RK Jeruzalem Ormož. V Ormožu so bili v zadnjih trenutkih srečanja v prednosti enega zadetka Slovenjgradčani, ki so pred iztekom igralnega časa zabili še gol za zmago. Po pisku sirene so si igralci že segali v roke, pa je domačim neki navijač po ponovnem ogledu posnetka zaključka tekme namignil, da je v zadnjih sekundah srečanja RK Slovenj Gradec igral s kar 8 igralci (in ne s 7 oz. s 6 igralci in 1 vratarjem, kot je to zapisano v pravilniku IHF). Ormožani naj bi se o dogajanju pritožili komisarju tekmovanja Alešu Jugu, kaj konkretno Prleki navajajo v pritožbi, pa kljub mojemu pozivu, naj dogajanje pisno komentirajo, nisem izvedel. Prav tako konkretnih pojasnil nisem prejel s strani RZS. Ker ne Ormožani ne predstavnik RZS niso bili zgovorni, pa je svoj pogled na opisane dogodke predstavil direktor RK Slovenj Gradec Grega Krivec: »Za situacijo ne krivimo nobenega. Dejansko je do pomote prišlo pri menjavi igralcev in za situacijo, dokler je nismo videli na posnetku, niti sami nismo vedeli. Situacijo bi moral opaziti delegat srečanja in ustrezno ukrepati. Smo pa mnenja, da glede na to, da smo v zadnji napad šli z golom prednosti in posestjo, se rezultat tekme glede na sporno situacijo ne bi spremenil.«
Kot bivši rokometaš razumem, da se napake pri menjavah oz. napake ob vstopu igralcev v igro zelo pogosto dogajajo in v skoraj vseh primerih ne gre za namerna dejanja. Prav zato se ob tej napaki koroške klopi ne morem strinjati s komentatorji, ki so na družabnem omrežju pod objavo Korošcev napisali, da so gostje 8. igralca v igro poslali za nalašč. Ali rokometa ne spremljajo tako podrobno, da bi take napake opazili tudi v številnih drugih ligah in tekmovanjih po svetu ali pa rokometa niso nikoli igrali, da bi občutili, da se take napake lahko zgodijo vsakemu. Razmislim naj pa še o tem, da se, kot je napisal Krivec, »rezultat ne bi spremenil«. Ob prednosti zadetka se lahko zgodi, da ekipa, ki poseduje žogo, zmaga tekmo brez opravljenega strela na gol ali pa da strelja na gol in zadane ali zgreši. Možno pa je tudi, da nasprotni igralec ukrade žogo in v kontri rezultat izenači, kot se je to zgodilo v Novem mestu. Bi lahko prišlo do spremembe rezultata, torej do remija med Ormožani in Slovenjgradčani? Bi. Drži tudi, da bi lahko igralec strel zgrešil ali bi mu ga vratar obranil. Vse opisane možnosti pa zajemajo igro ob z rokometnimi pravili določenim številom igralcev na igralnem polju.
O sodniškem kriteriju so potarnali tudi v RK Slovenj Gradec: »Po preštetih situacijah v škodo ene in druge ekipe je bilo po našem skromnem mnenju sojenje bolj naklonjeno domači ekipi, več bo pa pokazala analiza sodniške organizacije, če bo do nje prišlo.«
Kot kažejo zapisi na portalu Livestat, sklepam, da se je postopek odločanja o regularnosti tekme pričel. Rezultat tekme je, kot lahko trenutno vidimo, izbrisan, tekma pa je zaenkrat neregistrirana. O poteku samega procesa obravnave pritožbe (splošnih določb, rokov, odločanju itd.) sem se obrnil na predstavnika RZS. Zanimalo me je, kateri organi ali komisije odločajo o pritožbi na dogodke na uradni tekmi pod okriljem RZS ter kakšne so sankcije za delegata in sodnika, ki so tekmo kljub navedenim okoliščinam, v katerih se niso upoštevala rokometna pravila, registrirali kot regularno odigrano. Namesto odgovorov so mi posredovali nov pravilnik sprejet po končani sezoni 2023/24, in sicer 4. 6. 2024, podpisan s strani predsednika RZS Bora Rozman ter z žigom krovne organizacije. Do odgovorov na zastavljena vprašanja sem se prebil sam.
Pravilnik v svojem 62. členu opredeljuje pritožbe zoper odigrano tekmo, in sicer splošne določbe navajajo, da lahko vsaka od udeleženih ekip in uradne osebe po zaključku tekme zoper odigrano tekmo vložijo pritožbo zaradi bistvene kršitve rokometnih pravil. Za bistveno kršitev Pravil rokometne igre gre, če ni bil uporabljen ali je bil nepravilno uporabljen kakšen predpis iz 6. člena tega pravilnika (Pravila rokometne igre – IHF pravila igre). Pritožba ni mogoča v primeru, da ni tehtnih razlogov zanjo, oz. ta ni dovoljena, če se nanaša na odločitve sodnikov in/ali delegata, neposredno pred, med in po igralnem času, ki so v skladu s pravili igre in sprejete na podlagi opazovanih dejstev, vključno s tistimi, ki temeljijo na priporočilih delegata.
Isti člen opredeljuje tudi posledice uspešne pritožbe. V primeru, da je na podlagi pritožbe ugotovljena bistvena kršitev rokometnih pravil, ki je posledično vplivala na izid tekme, komisar ne sme registrirati tekme in mora razpisati ponovitev tekme. Ponovljena tekma mora biti odigrana v terminu, ki ga določi komisar lige. V primeru ugotovljene kršitve pravil rokometne igre s strani sodnikov ali delegata vodstvo tekmovanja predlaga Komisiji za sodniške zadeve RZS uvedbo disciplinskega postopka proti odgovornim osebam, ki so kršile pravila rokometne igre.
Kot razumem, se bo zdaj po vsej verjetnosti preiskovalo kršitev rokometnih pravil, ki jih je z vstopom 8. igralca na teren zagrešil RK Slovenj Gradec. A če smo pošteni, rokometnih pravil niso kršili le Slovenjgradčani, temveč tudi sodnika, ki sta tekmo ob kršitvi rokometnih pravil pripeljala do konca. Nezaslišano je, da dogajanja na igrišču ni opazil nihče od odgovornih, ampak je napako oznanil navijač. Kako to, da napake ni opazil niti delegat Požežnik, ki je sedel tik ob klopi gostov? Kako danes tudi kot vodja komisije za sojenje komentira dogajanje?
Glede na opisano kršitev rokometnih pravil, ko so sodnika in delegat eni od ekip dopustili igranje z 8 igralci, pravilnik IHF pa jasno določa, da je dovoljeno igrati s šestimi in enim vratarjem (razen če vratar pride na klop in ga zamenja t. i. sedmi igralec), bi se morala tekma po 62. členu alinee e (1. odstavek), ponavljati, proti odgovornim osebam pa uvesti disciplinski postopek. Ponovljena tekma bi se morala odigrati z drugim sodniškim parom ter delegatom. Tako je tudi zapisano v pravilniku v 60. členu, ki opisuje odložitev in prekinitev tekem. Še več: »Uradne osebe tekme (sodniki in delegat), ki se mora zaradi bistvenih kršitev rokometnih pravil ponoviti, niso upravičeni do plačila takse za opravljeno delo na tekmi,« pravi 6. odstavek tega pravila, še prej pa 5. odstavek opisuje, da se »stroški ponovljene tekme (stroški organizacije in prevozni stroški gostujoče ekipe), ki se ponovi po sklepu komisarja tekmovanja, zaradi bistvenih kršitev rokometnih pravil (61. člen), delijo med obe ekipi.«
Ponovitve tekme si verjetno želijo tako v ormoškem klubu kot njihovi navijači, na drugi strani pa se z možno odločitvijo komisarja ne bi strinjali Korošci: »V primeru ponovitve tekme zahtevamo, da se ponovno odigrajo vse tekme, kjer so bile zaznane napake uradnih oseb (v zadnjih sezonah jih lahko naštejemo malo morje). Generalno nismo pripravljeni ponovno odigrati tekme. Kot smo že navedli, smo bili v prednosti celotno tekmo ter v zadnji napad krenili z golom prednosti.« V Slovenj Gradcu še dodajajo: »Dodatni igralec po našem mnenju ni vplival na zmagovalca tekme. Pregled VAR-a med tekmo ni bil mogoč, ker ga gostitelj ni zagotovil, tako da v bistvu ne razumemo, zakaj se Ormožani sedaj sklicujejo na posnetek tekme, VAR-a pa niso hoteli zagotoviti.«
Naj pojasnim, da nikjer v pravilniku ne piše, da bi moral biti pri vseh delegatskih mizah omogočen pregled dela srečanja z VAR oz. da bi ga klubi morali zagotoviti. V navedbah pogojev za izvedbo tekem je med drugim opisano le, da mora dvorana oz. klub zagotavljati zaprto Wi-Fi omrežje ali kabelsko povezavo z internetom za namen video prenosov tekem in za vodenje statistike. Če v Ormožu niso zagotovili VAR-a, kako je z uporabo tovrstne tehnologije v drugih dvoranah? Če prenosa tekme ne zagotavlja Sportklub, kako si lahko sodnik situacijo, ko dvomi o odločitvi, ponovno ogleda? Si sporno situacijo ogleda na telefonu, tablici ali računalniku, ko posnetek zavrti za 10, 20 sekund nazaj? Ali to velja za VAR tehnologijo? Zagovarjam dejstvo, da bi se moralo sodnikom omogočiti vpogled v sporno dogajanje v vsakem trenutku srečanja. Tako bi bilo (po vzoru nogometnih, košarkarskih in odbojkarskih tekem) dvomov v njihove odločitve bistveno manj ali celo nič.
Pritožba Ormožanov, po pojasnilih sodeč, ne temelji na napaki, uvideni po ogledu VAR posnetka, ampak na podlagi ogleda običajnega posnetka prenosa tekme po koncu tekme, kar so potrdili tudi iz RK Slovenj Gradec.
Tudi kolega Lisec se je v časopisu Ekipa dotaknil dogajanja v Ormožu: »Sodnika sodeč po pravilih niti nista naredila napake, ker v takih primerih nista zadolžena za štetje igralcev. Po pravilih IHF naj bi v osnovi posredovala zapisnikar in časomerilec, pri čemer nadaljnje tolmačenje pravil dopušča, da to delo opravlja delegat, kar je ustaljena praksa na Slovenskem. Skratka, napako Slovenj Gradca bi morala opaziti zapisnikarska miza.« V pravilniku pod členom o časomerilcih piše takole: »Organizator tekme mora zagotoviti usposobljenega časomerilca z veljavno licenco, ki beleži trajanje rokometne tekme ter opravlja ostale naloge, ki so vezane na delo časomerilca skladno z vsakokratnimi veljavnimi pravili ter pojasnili rokometne igre.« Člen o zapisnikarjih pa govori takole: »Organizator tekmovanja mora zagotoviti zapisnikarja z veljavno licenco, ki sproti vodi zapisnik tekme ter opravlja ostale naloge, ki so vezane na delo zapisnikarja z vsakokratnimi veljavnimi rokometnimi pravili ter pojasnili rokometne igre.« Oba torej opravljata naloge, ki so VEZANE na DELO ČASOMERILCA IN ZAPISNIKARJA. Pravilnik v ničemer ne določa, da je njuna naloga opozarjati ali sodnika ali delegata na napačno menjavo.
Kakšne pa so potem zadolžitve vseh pristojnih na rokometnih tekmah? V pravilniku 49. člen v 2. odstavku opisuje, da je dolžnost delegata zlasti, da pred tekmo pravočasno pregleda športne izkaznice, ugotovi njihovo identiteto ter izpolnjevanje pogojev glede pravice nastopanja in zdravniških pregledov, preveri licence trenerjev ter podatke o tem vpiše v zapisnik o tekmi. /…/ Delegat je dolžan skrbeti in nadzirati, da tekma poteka v skladu z določili tega pravilnika, pravili rokometne lige, predpisanimi s strani IHF ter s pravili posamezne lige. To seveda ne pomeni, da delegat hkrati opravlja tudi vlogo sodnika in da vpliva na kakršne koli odločitve le-teh, po pravilniku pa ju je dolžan opozarjati na napake, ki sta jih spregledala. Sem pa sodi tudi napačen vstop igralca v igro.
Kako pa je s sodniki? V 53. členu pravilnika je napisano, da sodniki sodijo skladno s pravili rokometne igre, da sodijo potek tekmovanja in da če za tekmo ni določenega delegata ali se ta na tekmi ne pojavi, opravljata tudi njegovo delo. Torej bi v takem primeru morala tudi sama spremljati situacijo, koliko igralcev je v polju, in vsake nepravilnosti popraviti oz. kaznovati. Glede na navedeno je trditev, da štetje igralcev na igrišču ni v pristojnosti delegata in sodnikov, smešna.
Kaj lahko pričakujemo? Odločitev je zdaj na strani komisarja tekmovanja Aleša Juga, ki bo o tej tekmi moral narediti podrobno analizo in sprejeti nekakšen sklep. Iskreno si želim, da bi o njem javnost izvedela.
Ob vsem opisanem si želim tudi, da bi v rokometnem svetu obstajala kakšna neodvisna organizacija (je to sploh možno?), ki bi analizirala sodniške odločitve in presojala o njih v primeru očitnih napak. Da se le-te zgodijo, je jasno, njihovo ponavljanje pa je nedopustno. Po pravilniku sicer obstaja Komisija za sodniške zadeve RZS, žal pa jo sestavljajo delegati in sodniki, ki hkrati opravljajo te funkcije na tekmah, zato lahko dvomimo v verodostojnost njihovega dela. Strinjam se z nekdanjim selektorjem naše moške reprezentance Vujovićem, ki je trdil, da bi morali biti tudi v rokometu kot v drugih športih na voljo t. i. Video Challengi. Tako bi lahko tudi ekipe zahtevale takojšnjo presojo dogajanja na igrišču in s tem tudi sodniških odločitev. Brez tega pa se da »ribariti v kalnem«, česar se po mojem zavedajo odgovorni tako na IHF kot EHF kot na nacionalnih rokometnih zvezah. Nekdo ima očitno nekaj (ali veliko) od tega. Izgublja pa rokomet.